Omemba: Constance Debré

»Sama poudarja, da si v obdobju, ko je pisala svojo prvo knjigo, zanj ni vzela časa, da se mu ni zares posvečala in da je znala biti odsotna.«

»Zdi se, da je to morda najbolj radikalna poteza v knjigi; pričakovanje, da bo ženska vedno izbrala nekoga drugega, ne sebe, ali vsaj ne samó sebe, je najbolj jasno zavrnjeno.«

»Odloči se, da bo vztrajala v tem, kar čuti, da je, tudi če to stanje prinaša s seboj čustveno bolečino.«

»Nekateri ljudje so na svetu, da bi podajali sodbe, drugi pa zato, da bi skušali razumeti, kaj se dogaja.«

»Verjamem v to, kar počnemo, in ne v to, kar smo.«

»Človeštvo je veliko zanimivejše kot ti atributi, ki jih tako ali tako uporabljamo samo zato, da bi se izognili tragediji svojega bivanja.«

»Res je, da me zanimajo ekstremne pozicije v življenju. Ampak pri tem ne gre za kakšno željo po provokaciji per se.«

»Mene osebno ni iz neznanega razloga še nihče oklofutal na ulici, ampak najbrž komu ni všeč moja knjiga. Vsaj upam, da je tako.«

»Sovražim zgodbe, kjer je heteroseksualnost prikazana kot pekel, homoseksualnost pa kot odrešitev, čisti paradiž. Lepo vas prosim! Zveze so vedno vice.«

»Čast je duhovna kategorija, nobene zveze nima s premoženjem ali udobjem. Biti srečen pomeni narediti, kar pač moraš narediti.«

»Ko imaš otroka, mu moraš z jezikom pojasniti svet – takrat ne moreš lagati, ne o svetu in ne o sami sebi.«

»Ne vem, zakaj se v tej ljubezni ne smemo raziti. Ne vem, za kaj mi za ljubezen ne sme postati vseeno, enkrat za vselej vseeno.«

»Ne flirtam, nikoli ne flirtam. Pogosto rečem ne, včasih ja. Nima zveze s seksom, kaj šele z ljubeznijo.«

»Sovražim zgodbe, kjer je heteroseksualnost prikazana kot pekel, homoseksualnost pa kot odrešitev, čisti paradiž.«

»Morda nisem moški, niti Rusinja in prav tako nisem živela v 19. stoletju, ampak ko berem Dostojevskega, vem, o čem govori.«